Ko sem nekaj časa nazaj prišel prvič v stik za planiranjem proizvodnje, me je zelo presenetilo to, kako kompleksno je to lahko, oziroma kaj vse mora to vključevati. Na začetku se mi je namreč zdelo, da gre tukaj le za kakšno interno organizacijo v posameznih podjetjih, ki skrbi da vse deluje tako, kot mora, torej da je vsa tehnologija ustrezna in deluje, ter da imajo vsi delavci svojo vlogo. Temu pa ni bilo tako, saj sem lahko spoznal, da za tem stoji veliko več.

S tem pa sem se torej srečal, ko sem se odpravil v neko proizvodnjo, kot nekdo, ki je prišel opazovati delavni proces. Tedaj pa sem lahko spoznal to planiranje proizvodnje, ki me je torej presenetilo. Najprej sem lahko videl, da so bili vsi projekti, ki jih mora proizvodnja končati, označeni nekako hierarhično, torej so imeli določene prednostne projekte, ki jih je bilo potrebno najprej končati. Zato pa so se na to tudi vsi fokusirali, kjer pa je bilo vsakemu delavcu dodeljeno, kaj mora delati. 

Da pa je to čim bolj učinkovito, pa se mora planiranje proizvodnje izvesti že zadosti zgodaj, tako da se tem planom sledi in se lahko predvidi, kdaj bo kaj končano. Brez tega pa bi lahko proizvodnja izgubljala čas, denar in energijo, kjer pa je zelo pomembno, da se to, kar se da minimizira, zaradi logičnih razlogov.

Tako pa sem se nato srečal še s tem, kako pomemben vpliv ima za planiranje proizvodnje tudi digitalizacija. Digitalizacija je namreč omogočala, da so lahko v proizvodnji zmanjšali količino tistih sestankov, saj so dodali platformo, katera je omogočala, da se je v realnem času sledilo vsem planom in projektom. To pa je v podjetju prihranilo tudi kar nekaj časa, ki so ga sicer zgubljali z tistimi sestanki. Tako pa mi je bilo to zelo zanimivo videti, saj se na prvi pogled tovrstno planiranje zdi precej enostavnejše, kot je sicer. …