Včasih pride tako, da moram na avtobus. Priznam, da sem najprej razmišljal tako, da komaj čakam, da se bom v službo peljal z avtobusom, ker bom lahko med vožnjo naredil ogromno stvari. Ko se človek vozi v službo z avtomobilom se mora posvetiti vožnji, če pa se voziš z avtobusom, lahko počneš druge stvari. Tako sem komaj čakal, da se bom prvič peljal tako dolgo vožnjo z avtobusom, ker sem vedel, da bom lahko delal stvari za službo.

Ko sem čakal na avtobus, sem postal malo nervozen, ker res nisem bil vajen. Ko je avtobus pripeljal, sem imel prvo težavo, ker nisem imel drobiža, da bi lahko plačal karto. Seveda voznik avtobusa ni bil zadovoljen, ker je pričakoval drobiž. Komaj sem plačal in se pozanimal, kako dolgo se vozimo. Voznik avtobusa mi je povedal, da se bom moral dvakrat presedati in tako je moja vožnja kar naenkrat postala naporna. Ko sem že mislil, da se bom lahko sprostil, sem tako hodil iz avtobusa na avtobus. 

Lahko samo rečem, da nisem ljubitelj voženj z avtobusom, ker enostavno je prenaporno in nimam toliko časa na razpolago, da se bom presedal. 

Komaj sem čakal, da se ta vožnja zaključi in si obljubil, da se kar nekaj časa ne bom več peljal z avtobusom, če res ne bo nujno. Ja, če bi šel na izlet in me ne bi čakale obveznosti, tako že nekako gre. Če pa je človek vezan na čas in obveznosti, so pa vožnje z avtobusom, kjer moraš vmes še presedati zelo naporne.