Moj oče se že zelo dolgo bori z odvečnimi kilogrami. Prišlo je, že tako daleč, da mu je začelo popuščati srce in začela se mu je nabirati voda v trebuhu. Neko jutro se je zbudil in je bil cel zelen v obraz. Rekel je da se mu megli da mu je slabo in da ima mravljince v desni roki. Ko sem ostala in ga videla, me je posedel in je rekel da ima eno vprašanje za mene. Rekel mi je da čuti mravljince v desni roki, da sem v megli pred očmi in da ne ve, kaj je narobe.

Jaz sem se seveda tega zelo ustrašila, saj sem slišala mravljinci v desni roki. To nikoli ni dober znak. Takoj sem pomislila na kap ali še kaj hujšega. Načeloma je bil sposoben hoditi in lahko se je oblekel, tako da smo hitro šli na urgenco. Mravljinci v desni roki so do takrat že popustili, a smo se borili z drugimi stvarmi, kot je bil recimo njegov trebuh. Trebuh se mu je že tako napolnil vode, da smo mislili, da bo počil. Takoj so ga poslali na urgenco in mu začeli črpati vodo iz trebuha. Izčrpali so mu približno 70 litrov vode, kar pomeni, da je moj oče shujšal kar precej samo zaradi te vode. V bolnici je bil približno en mesec in tam je veliko ugotovil. Šlo je seveda tudi za srčno popuščanje, za kar smo se zelo ustrašili. Takoj ko mi je rekel z mravljinci v desni roki sem takoj želela ukrepati in hvala bogu da sem. Takoj sem rekla da je potrebno iti na urgenco četudi moj oče ne mara zdravnikov ali karkoli drugega. Zavedam se, da je zelo nesamozavesten in se zaveda, da je pretežek, ampak ni želel tega slišati od strokovnjakov, zato si jih je izogibal.

Tisti dan pa je bilo vse drugače, saj sem videla, kako ga je bilo strah. Hvala bogu je sprejel moj predlog in smo šli na urgenco in zadevo hvala bogu rešili. Če bi čakali še nekaj časa, bog ve, kaj bi bilo.