Odraščala sem v številni družini in ne spomnim se, da bi bila alergija kdaj omenjena ali prisotna v tistih časih. Danes pa je alergija popolnima v vsaki družini, nekje manj, drugje več. Pri nas se je začelo, ko je najstarejši sin pri petih letih začel smrkati in kihati vedno ko smo bili spomladi v naravi. Najprej smo mislili, da je prehlajen, ker pa se je to pojavljalo samo v naravi, smo ga peljali na testiranje. Diagnoza je bila alergija na cvetni prah. Kasneje so se ji pridružile še druge, vendar ni bilo prehudo.
Rodil se nama je drugi sin in malo v strahu sva pričakovala, kakšna alergija se bo pokazala pri njemu, vendar jo je on odnesel dokaj dobro. V tem času smo si omislili vinograd in oljčnik, v katerem je bilo vedno veliko dela. Starejši sin ni mogel dosti pomagati, saj mu je alergija to preprečevala. Drugi sin pa je bil kar veliko vpet v delo na njivi.
Dobila sva še tretjega sina in drugi sin je komaj čakal, da zraste in bo lahko pomagal pri košnji trave in ostalih opravilih. Toda, ko je postal malo večji in bi lahko opravljal vsaj lažja dela, se je alergija pojavila tudi pri njemu. Najin drugi sin je bil takrat najstnik in se je na veliko pritoževal, zakaj je samo on zdrav in mora samo on delati na njivi, medtem ko sta brata lahko doma. Ni razumel, ko sem mu razlagala, da alergija ni prijetna, da je v bistvu huda nadloga in je lahko vesel, da je nima.
To razume šele danes, ko je odrasel. Zdaj je vesel in hvaležen, da mu alergija ne kroji življenja. Poleg tega se je naučil kar nekaj spretnosti, ki se jih brata žal nista mogla, čeprav je mož poskrbel, da sta se naučila dela pri hiši, saj v življenju pride prav vsaka spretnost.…
Continue Reading Pri nas doma je alergija prizanesla samo enemu sinu